sreda, 31. oktober 2012

......in kako se je vse začelo

Zunaj je prav morbidno vzdušje in čisto nič sonca se danes ni prikazalo v tej ljubljanski kotlini. Za ustvarjanje pa ta trenutek res ni volje. Ideje so se mi zvito preselile v nek miren kotiček glave in tam čakajo na novi "bum".

     Znanci me velikokrat sprašujejo "Kako ravno to?". Moj odgovor "ne vem". Enostavno se mi je v letošnjem februarskem jutru utrnila zamisel o kolažu. Ne vem kako, ampak sem že lansko leto poskušala narediti album za sina a mi je "nekaj" manjkalo.
     Kasneje sem se obesila na youtube. Doživela sem kulturni šok! Presedela sem za računalnikom cele večere in noči in končno dojela da je to tisto pravo. Vedno sem imela roko za ustvarjanje. V oblikovno šolo pa se nisem vpisala iz enega samega razloga: da ne bom večni revež. Ups... Ja tako sem pač razmišljala.... se opravičujem, odvetnik sorte pa tudi nisem ;).  
     In res. Širokopotezno sem se lotila izdelave albuma. Takrat niti nisem vedela kje sploh kupiti papir pa sem enostavno sprintala tisto kar mi je bilo všeč. Google je zakon. Ni da ni. Našla sem vse in še več.
     Nato sem "odkrila" nekaj trgovinic in glej ga zlomka, skoraj nikjer nisem našla tisto kar sem hotela. No, na koncu sem le prikrižarila do LEje in se usedla na njeno trgovino Memories. Joj kakšen lep repertoar papirjev (Graphic45 ... že veste). Takoj sem nabavila par paketov in pričela svoj pohod. 
Takoj za tem sem naredila Sanjin album "30 let". To je bil sicer šele drugi album ki sem ga naredila, vzel pa mi je celo večnost. Resnično. Delala sem ga 2 meseca. 
Pri izdelavi sem se veliko naučila, veliko novega spoznala, veliko bližnjic ubrala. In sedaj, no sedaj delam bolj ali manj po naročilu. Vse stranke so zadovoljne stranke in se vedno znova vračajo. Je pa res da ravno ti prijatelji, ki me nikoli ne vprašajo "kako ravno to?" mi dajo največ idej. In ti so pri naročilu najbolj zahtevni.
En večer mi je Suzana rekla: "Rabim albumček, tak manjši za ene par slikic. Čisto malo ne predrago a lušno!... aja pa punca ima 1 leto!" Meni se je spustila tema na oči. Kako narediti mini album pa da gredo normalne fotografije notri?! Ja uspelo mi je in tu so fotografije albumčka dimenzije 13x15 (notri gredo fotogradije 9x13) Sem prav ponosna na ta patent in moram reči da ga na youtubu še nisem zasledila. Nekako se mi ti mini albumi niso zdeli nikoli praktični. Povsod moraš rezati slike!! (vsaj kar je meni bilo videno) To me zelooo  moti. Tako da sem pri dimenzijah albumov, čestitk in mini albumov zelo pozorna na dimenzijo fotografij ki jih oseba lahko spravi vanj.






Ni komentarjev:

Objavite komentar